Dokler gnar ne skopni

Dokler gnar ne skopni 1

Po malce premora se Combo (torej mala) zasedba Big banda Grosuplje vrača na, khm, veliki oder KD Grosuplje, tokrat z gostom Janijem Kovačičem, Godalnim orkestrom KD Stična (nekakšen medobčinski povezovalni projekt miru, ehem) in posebnim gostom (zaradi kodrov) Janezom Dovčem.

Ugotovivši, da v Grosuplju pesmi o rdeči zvezdi, socialnih razlikah in težavah, garanju kot da nisi povsem bel in anatomiji ne bodo naletele na topel sprejem, smo se brž odločili za prepesnjene (torej malce več kot prevedene) pesmi Toma Waitsa, ki jih je Jani izvajal že v mojih gimnazijskih letih (pred širokopasovnim internetom torej) z odličnim Blažem Grmom na bobnih in klavirju, Ninom de Glerio na basu in Žarkom Živkovičem na kitari.

Tokrat bomo poleg Janija Kovačiča (vokal, kitara, prepesnitve) nastopili še Neža Pajek Arambašič (klaviature, bič, tolkala), Žiga Jevnikar (kitara), Janez Zrnec (bobni, tolkala), Klemen Kotar (bas), Jakob Mohar (trombon), Luka Puš (saksofon), Rudi Javornik (iz Čušperka), Žan Pajek Arambašič (dva saksofona), Sebastian Jermol (trobenta), Janez Dovč (harmonika, vibrafon, frizura) in Godalni orkester KD Stična (tokrat skoraj brez krmarja).

Kratek intervju in predstavitev ter zgodovino projekta najdete na naslednji povezavi.

Vabljeni!

Dokler gnar ne skopni

Advertisements

Prvenec s pravo mero

Na portalu SIGIC je nekaj besed o mojem prvencu zapisal Gregor Bauman, celoten članek je na voljo TU. Priznam, da sem v zadnjem času vesel vsake recenzije, celo uničujoče kritike Sindroma druge plošče Smaal Tokka, ki jo je zapisal vidno razburjeni Matjaž Ambrožič kakor tudi diametralno nasprotne kritike istega albuma avtorja Jaše Lorenčiča. A vendar, prvenec je le prvenec in vesel sem, da je Gregor Bauman, ki me, čeprav se ne poznava osebno, pozna bolje kot google, uspel glasbo umestiti v spekter med jazzom, rockom in filmsko glasbo (in ne recimo v brkati fusion). To bi seveda bile tudi moje besede, če bi pravi čas razmišljal o tem, kako glasbo sploh pišem. No, če je album vreden poslušanja je tudi kritika vredna branja. In razmisleka.

Dušni pastirji so intuitiven album, na katerem v ozadju ni veliko ideologije ali razmišljanj, le igra in igranje. Čvrsto pluje po morju godb, kjer se prepletajo motivi različnih žanrov brez vsakršne vnaprej strogo določene destinacije. Poleg prefinjenih tehnik glasbeniki igrajo ravno takrat, ko je to potrebno. Skratka, ne pretiravajo in se poleg vsega še slišno zabavajo. In v tem je ravno ena izmed umetnosti kakovostne glasbe.

Klemen Kotar Dusni pastirji CD -10

Foto: Peter Zakrajšek

Dušni pastirji

Po večletnem prigovarjanju, bolje rečeno metodi palice in korenčka (predvsem prvo), Janeza Dovča (človek s harmoniko in šef Celinke) in Klare (boljše polovice) je na svet prihrumel moj prvi (solo) avtorski skorajda jazz in skorajda rock album: Klemen Kotar & Dušni pastirji. Po čudežnem napredku tehnologije je na voljo TUKAJ. V kolikor povezava na iTunes ne deluje je seveda do njega mogoče digitalno ročno ali pa preko prodajnega portala Celinke. Opcija c je prigovarjanje avtorju. CD je natisnjen v izjemno omejeni nakladi (zato pohitite), domače omare se namreč šibijo pod težo neprodanih izvodov svetovne glasbe lokalnega dometa (še to komajda).

Dušni pastirji:

  • Žiga Stanonik – kitara
  • Gašper Kržmanc – kitara
  • Miha Koren – bas
  • Enos Kugler – bobni, soavtor

Posnetki so nastali ob desetletnici Festivala Godibodi (Hostel Celica) pod izurjeno in mirno roko Jureta Mihevca 10. junija 2017, blagi editing, miks in mastering pa sva izvedla Enos in jaz.

Fotografija: Peter Zakrajšek

Oblikovanje ovitka: Miha Kržmanc

Zahvala gre Janezu, Klari in Dušnim pastirjem, ki se niso izneverili svojemu poslanstvu.

KKDP

Balada za slide kitaro in reverb

Tudi ta je s Festivala Godibodi, 10. junija 2017. Naslov ni predvideval harmonike ampak kako naj sicer človek vrže rokavico Modrijanom?

Klemen Kotar, saksofon
Žiga Stanonik, kitara
Gašper Kržmanc, kitara
Miha Koren, bas
Enos Kugler, bobni
Janez Dovč, harmonika

Celica v Celici

Tako, štiridesetletni projekt (še vedno v delu) je pohod Sizifove skale po blagem pobočju (preden postane zares strmo) začel na Festivalu Godibodi ob njegovi desetletnici letos. Žal se je vse odvijalo prehitro, da bi zasedbi lahko nadel ustrezno ime (čeprav Klemen Kotar in Dušni pastirji ne zveni slabo), tako, da je posnetek na voljo pod mojim imenom. Tudi skladba je doživela podobno usodo a vendar, SAZAS zahteva svoje, ne ozirajoč se na poetično svobodo. Ali lenobo. Upam, da vam bo/je všeč in da se skladba povzpne v reklamo za Lidl ali vsaj Eurospin.

Dušni pastirji (zaenkrat):

Žiga Stanonik, kitara
Gašper Kržmanc, kitara
Miha Koren, bas
Enos Kugler, bobni

Kamera in montaža: Špela Škulj
Snemanje zvoka: Jure Mihevc, Zvokovanje (pod vodstvom guruja Janeza Križaja)
Miks: Klemen Kotar (pa čeprav samo zato, da se prepričam, da bo saksofon najglasnejši v miksu)