Dokler gnar ne skopni

Dokler gnar ne skopni 1

Po malce premora se Combo (torej mala) zasedba Big banda Grosuplje vrača na, khm, veliki oder KD Grosuplje, tokrat z gostom Janijem Kovačičem, Godalnim orkestrom KD Stična (nekakšen medobčinski povezovalni projekt miru, ehem) in posebnim gostom (zaradi kodrov) Janezom Dovčem.

Ugotovivši, da v Grosuplju pesmi o rdeči zvezdi, socialnih razlikah in težavah, garanju kot da nisi povsem bel in anatomiji ne bodo naletele na topel sprejem, smo se brž odločili za prepesnjene (torej malce več kot prevedene) pesmi Toma Waitsa, ki jih je Jani izvajal že v mojih gimnazijskih letih (pred širokopasovnim internetom torej) z odličnim Blažem Grmom na bobnih in klavirju, Ninom de Glerio na basu in Žarkom Živkovičem na kitari.

Tokrat bomo poleg Janija Kovačiča (vokal, kitara, prepesnitve) nastopili še Neža Pajek Arambašič (klaviature, bič, tolkala), Žiga Jevnikar (kitara), Janez Zrnec (bobni, tolkala), Klemen Kotar (bas), Jakob Mohar (trombon), Luka Puš (saksofon), Rudi Javornik (iz Čušperka), Žan Pajek Arambašič (dva saksofona), Sebastian Jermol (trobenta), Janez Dovč (harmonika, vibrafon, frizura) in Godalni orkester KD Stična (tokrat skoraj brez krmarja).

Kratek intervju in predstavitev ter zgodovino projekta najdete na naslednji povezavi.

Vabljeni!

Dokler gnar ne skopni

Advertisements

Vrnitev Dušnih pastirjev

Po krajšem (enoletnem) premoru smo se ob sladki misli na razpotegnjeno turnejo po Sloveniji (in kot kaže tudi malce južneje) zopet zbrali Dušni pastirji. Zasedba je še vedno enaka za razliko od nekega drugega ansambla, ki ga sicer ne bi omenjal a ga vseeno bom v enem naslednjih sporočil za vse, ki obiskujete moj blog. Torej: jaz, kitarista Žiga Stanonik in Gašper Kržmanc, basist Miha Koren in bobnar Enos Kugler.

Prihodnje nastope bomo obogatili s svežimi kompozicijami (v nastajanju), tokrat te, vsaj za nastope, ne bodo izključno moje temveč bo dve prispeval Gašper, eno Miha. Čeprav sem še malo sumničav do kompozicij basistov!

Ujemite nas torej v Ravnah na Koroškem 29. novembra (bi morali odigrati tudi Dan Republike?), 24. januarja v Velenju, marca v Grosuplju (v sodelovanju z Big bandom Grosuplje), malce kasneje v Ljubljani in še kje.

Ah da, po enormnem uspehu albuma (kritiki in poslušalci), ki smo ga posneli v živo na našem edinem nastopu doslej (Celica, Festival Godibodi, 10. junij 2017) je padla odločitev, da kompozicije posnamemo tudi v pravem studiu (ob nekaj novih, seveda), izdelek na policah (beri polici moje domače omare) pričakujem marca 2019, kdaj bo pa res pa…

Glasbeni as in car

Ne moje besede, le opis iz nove recenzije Dušnih pastirjev (Celinka, 2017), ki je dosegljiva na tej povezavi. Tokrat je le padlo (do sedaj) neosvojljivih 5 od 5 zvezdic. Skoraj smo jih dosegli s Smaal Tokkom in Nula Kelvina a vendar, skoraj.

Je izdelek odigran z izrazitim žarom, veliko srčnostjo in izrednim užitkom. In s takšnim užitkom ga tudi poslušaš. Od prve do zadnje sekunde.

Recenzijo je napisal Aleš Podbrežnik, le-tega imam na sumu, da ima svojo gosjo farmo samo za peresa. Hvala, Aleš.

Vsi instrumenti prejmejo tako brezmejni izrazni prostor za plodoviti pejsaž svobodoljubnih solističnih avantur in tega tudi polnokrvno izkoristijo.

Prvenec s pravo mero

Na portalu SIGIC je nekaj besed o mojem prvencu zapisal Gregor Bauman, celoten članek je na voljo TU. Priznam, da sem v zadnjem času vesel vsake recenzije, celo uničujoče kritike Sindroma druge plošče Smaal Tokka, ki jo je zapisal vidno razburjeni Matjaž Ambrožič kakor tudi diametralno nasprotne kritike istega albuma avtorja Jaše Lorenčiča. A vendar, prvenec je le prvenec in vesel sem, da je Gregor Bauman, ki me, čeprav se ne poznava osebno, pozna bolje kot google, uspel glasbo umestiti v spekter med jazzom, rockom in filmsko glasbo (in ne recimo v brkati fusion). To bi seveda bile tudi moje besede, če bi pravi čas razmišljal o tem, kako glasbo sploh pišem. No, če je album vreden poslušanja je tudi kritika vredna branja. In razmisleka.

Dušni pastirji so intuitiven album, na katerem v ozadju ni veliko ideologije ali razmišljanj, le igra in igranje. Čvrsto pluje po morju godb, kjer se prepletajo motivi različnih žanrov brez vsakršne vnaprej strogo določene destinacije. Poleg prefinjenih tehnik glasbeniki igrajo ravno takrat, ko je to potrebno. Skratka, ne pretiravajo in se poleg vsega še slišno zabavajo. In v tem je ravno ena izmed umetnosti kakovostne glasbe.

Klemen Kotar Dusni pastirji CD -10

Foto: Peter Zakrajšek

Smaal Tokka za precednika II

Smaal Tokk se je razmeroma hitro po spomladanski izdaji nove plošče lotil naslednjega podviga. Tokratna skladba žal ni nikakršen presežek ne v glasbenem niti v besedilnem smislu, kar pa zgolj podčrta nujnost njenega izida.

“Smaal Tokka za precednika II” predstavlja Smaal Tokkov doprinos k letošnjim predsedniškim volitvam. Vsi vemo, da se zarečenega kruha največ poje – tokrat ga je moral pogoltniti tudi Smaal Tokk sam, ki pa je kljub vsemu dovolj gengsta, da priznava svojo zablodo in jo je pripravljen tudi popraviti.

Skladbo sta po motivih “Smaal Tokka za precednika” sklepala Klemen Kotar in Enos Kugler, ki kakega poglobljenega mnenja o predsedniških kandidatih nimata, vsekakor pa menita, da bi Smaal Tokkovo predsednikovanje pomenilo vsesplošno izgubo časa in celo morebiten izpad dohodkov od koncertov.

Brezplačni dolpoteg skladbe TUKAJ.

Dušni pastirji

Po večletnem prigovarjanju, bolje rečeno metodi palice in korenčka (predvsem prvo), Janeza Dovča (človek s harmoniko in šef Celinke) in Klare (boljše polovice) je na svet prihrumel moj prvi (solo) avtorski skorajda jazz in skorajda rock album: Klemen Kotar & Dušni pastirji. Po čudežnem napredku tehnologije je na voljo TUKAJ. V kolikor povezava na iTunes ne deluje je seveda do njega mogoče digitalno ročno ali pa preko prodajnega portala Celinke. Opcija c je prigovarjanje avtorju. CD je natisnjen v izjemno omejeni nakladi (zato pohitite), domače omare se namreč šibijo pod težo neprodanih izvodov svetovne glasbe lokalnega dometa (še to komajda).

Dušni pastirji:

  • Žiga Stanonik – kitara
  • Gašper Kržmanc – kitara
  • Miha Koren – bas
  • Enos Kugler – bobni, soavtor

Posnetki so nastali ob desetletnici Festivala Godibodi (Hostel Celica) pod izurjeno in mirno roko Jureta Mihevca 10. junija 2017, blagi editing, miks in mastering pa sva izvedla Enos in jaz.

Fotografija: Peter Zakrajšek

Oblikovanje ovitka: Miha Kržmanc

Zahvala gre Janezu, Klari in Dušnim pastirjem, ki se niso izneverili svojemu poslanstvu.

KKDP

Avtoimunska rešitev

Smaal Tokkov album Sindrom druge plošče je za portal SIGIC ocenil Jaša Lorenčič, eden najboljših piscev (kadar ne piše o nogometu o katerem namenoma ne vem ničesar) naše deželice. V celoti je dosegljiv tule.

Glasbeno bistvo Smaal Tokka je, znova, radoživa shizofrenost Nula Kelvina. Toda vse, kar imata skupnega on in ta zasedba, ju po svoje tudi ločuje. Smaal Tokk ima v Nula Kelvinu najbolj pronicljivo sposobni terasasti band vseh slovenskih časov in posreči se mu iz sicer lucidne in produktivne skupine narediti bolj umirjeno, manj zaletavo, vendar nič manj udarno zasedbo. Ob Smaal Tokku je Nula Kelvina manj neposreden band, bolj skuliran, flegmatičen. Sploh Klemen Kotar, ki ga sam raper izpostavi v sklepni Gengsta suiti, se vrhunsko znajde v ozadju kot prepotrebni multiinštrumentalist, ki mu ni treba še v skitih dokazovati, da je multiinštrumentalist.

In še aktualni videospot: