V organizaciji skrivnostne Fundacije Drevored bomo bigbandovci poskusili 13. septembra ob 19:30 v KD Grosuplje zbrati nekaj sredstev za nakup šolskih potrebščin. Več o samem dogodku na tej povezavi, karte pa je moč po silno zasoljenih cenah (15 eur) kupiti v Pupi, knjižnici in v izpostavi Zveze kulturnih društev Grosuplje.
Sicer težko verjamem, ampak od mojega sodelovanja z Big Foot Mamo (mamami?) je minilo bolj ali manj točno 15 let. Pravzaprav 16 let odkar smo jaz, Rok Štirn in Matjaž Kajzer v studiu Metro odpihali Mojco, Mojco. Menda smo med “Tretjo dimenzijo” in “Dobo norih” bili tudi na skoraj vseh koncertih ampak kakor se pravi v rokenrolu, če se spomnite vas ni bilo tam.
Končno. V glavnih in manj glavnih vlogah Nula Kelvina, v najglavnejši vlogi Aleksandra Ilijevski. Scenarij, režija in kamera Jure Karas.
Rana ura, slovenskih fantov primorski rap. Hvala ekipi Radia Študent.
Vse in več o Levaku na luni izpod gosjega peresa Aleša Podbrežnika na tej povezavi. Zgolj za pokušino pa pridajam sledeč citat:
Skratka. »Levak na Luni« je nov odličen glasbeni dosežek, ki neizmerno zabava, obenem pa skozi iskrivo in lucidno besedo Marka Boha tudi presune in predrami poslušalca. Je tudi velika napoved popolnega teater ekscesa, ki nas čaka na prihodnjih srečanjih z Nula Kelvina, ko bodo na odru interpretirali celotni album! Če je predhodnik “Drenov Grič” definiral slogovni temelj glasbe Nula Kelvina, potem naslednik “Levak na Luni” utrjuje to slogovno usmeritev slikovite avtorske karizme in artistične samoniklosti.
Tako je Gregor Bauman naslovil prvo recenzijo albuma Levak na luni, celota je dosegljiva na tej povezavi.
Vemo, da ima v popularni glasbi termin pričakovano dokaj negativno ali nič kaj prijazno konotacijo, kar pa je v primeru aktualnega albuma Levak na luni skupine Nula Kelvina treba jemati z veliko mero rezerve. Kajti če bi ves naš pop-rockovski »mainstream« zvenel – da o liriki niti ne govorimo – vsaj podobno, bi lahko znova operirali z razmišljanjem o renesansi slovenskega lestvičarstva, kot smo skozi cela osemdeseta s Stop Pops 20presnemavali songe Klinike za cinike, Skakafcev, Melanholikov … To seveda ne pomeni, da ima Nula Kelvina kaj skupnega z njimi, le vzbuja tisti prijeten občutek, da imamo med alternativo in »poflom« še kakšno efektno orožje za razbijanje (ne)udobne otrplosti.
Prvenec Smaal Tokka in njegove bolj ali manj gangsta ekipe je sedaj na voljo na naslednji povezavi (NASLEDNJA POVEZAVA) kmalu pa tudi na koncertnih prizoriščih širom slovenije v okviru festivala Godibodi:
Kaj imata o igri za povedat Aleksandra in Marko, kdo je levak in kaj je luna ter zakaj za vraga album še ni naprodaj.
Hvala Kulturnem centru Janeza Trdine in ekipi novomeške televizije – Vaš kanal.
Sedaj tudi popevka tedna – Val 202 – 1.5. – 8.5.2015
Klemen Kotar 