Fotografije – Klemen Kotar

Dušni pastirji

Po večletnem prigovarjanju, bolje rečeno metodi palice in korenčka (predvsem prvo), Janeza Dovča (človek s harmoniko in šef Celinke) in Klare (boljše polovice) je na svet prihrumel moj prvi (solo) avtorski skorajda jazz in skorajda rock album: Klemen Kotar & Dušni pastirji. Po čudežnem napredku tehnologije je na voljo TUKAJ. V kolikor povezava na iTunes ne deluje je seveda do njega mogoče digitalno ročno ali pa preko prodajnega portala Celinke. Opcija c je prigovarjanje avtorju. CD je natisnjen v izjemno omejeni nakladi (zato pohitite), domače omare se namreč šibijo pod težo neprodanih izvodov svetovne glasbe lokalnega dometa (še to komajda).

Dušni pastirji:

Žiga Stanonik – kitara
Gašper Kržmanc – kitara
Miha Koren – bas
Enos Kugler – bobni, soavtor

Posnetki so nastali ob desetletnici Festivala Godibodi (Hostel Celica) pod izurjeno in mirno roko Jureta Mihevca 10. junija 2017, blagi editing, miks in mastering pa sva izvedla Enos in jaz.

Fotografija: Peter Zakrajšek

Oblikovanje ovitka: Miha Kržmanc

Zahvala gre Janezu, Klari in Dušnim pastirjem, ki se niso izneverili svojemu poslanstvu.

KKDP

Nekateri kupujejo zamrznjene piščance, drugi uležano govedino

Intervju, ki je nastal v še sproščenem prednovoletnem vzdušju, je v celoti na voljo na naslednji povezavi. Če nič drugega, v odgovorih delujem kot strašanski glasbeno-kulinarični elitist. Pa naj bo.

Fotografija je delo Alana Orliča, že zbiram za taksi, ki naju bo vozil po ljubljanskih špelunkah, da poravnam svoj dolg.

val202-izstekanih10-2015-80

Big Foot Mama

Po poplavi septembrskih dogodkov, o katerih več v kasneje, je oktober zarana okronal koncert Big Foot Mame (mamakov?). Sprva mišljen kot minorna obeležitev četrtstoletne zgodovine v mali dvorani Hale Tivoli za četico znancev (no ja, cca štiri tisoč) je praktično brez reklamiranja postal dogodek leta slovenske popularne glasbe (tu se ne bodo strinjali ljubitelji vsakoletnega koncerta Modrijanov).

In zakaj jaz?

Leta 1999 smo se Brasci (jaz, Matjaž Kajzer in Rok Štirn), tedaj brass sekcija skupin Soulata in Mojo Hand, znašli v snemalnem studiu Metro v času nastajanja albuma Tretja dimenzija, ki je BFM dokončno postavil na zemljevid slovenske rock glasbe. Skupaj z BFM smo vztrajali cca do leta 2001 ampak kdor se spomni, kaj se je takrat vse dogajalo, ga zelo verjetno ni bilo poleg.

15 let kasneje pa je v ŠC Stožice zgledalo takole (obe fotografiji je posnel Miro Majcen, hvala Miro!).