Smaal Tokka za precednika II

Smaal Tokk se je razmeroma hitro po spomladanski izdaji nove plošče lotil naslednjega podviga. Tokratna skladba žal ni nikakršen presežek ne v glasbenem niti v besedilnem smislu, kar pa zgolj podčrta nujnost njenega izida.

“Smaal Tokka za precednika II” predstavlja Smaal Tokkov doprinos k letošnjim predsedniškim volitvam. Vsi vemo, da se zarečenega kruha največ poje – tokrat ga je moral pogoltniti tudi Smaal Tokk sam, ki pa je kljub vsemu dovolj gengsta, da priznava svojo zablodo in jo je pripravljen tudi popraviti.

Skladbo sta po motivih “Smaal Tokka za precednika” sklepala Klemen Kotar in Enos Kugler, ki kakega poglobljenega mnenja o predsedniških kandidatih nimata, vsekakor pa menita, da bi Smaal Tokkovo predsednikovanje pomenilo vsesplošno izgubo časa in celo morebiten izpad dohodkov od koncertov.

Brezplačni dolpoteg skladbe TUKAJ.

Advertisements

Avtoimunska rešitev

Smaal Tokkov album Sindrom druge plošče je za portal SIGIC ocenil Jaša Lorenčič, eden najboljših piscev (kadar ne piše o nogometu o katerem namenoma ne vem ničesar) naše deželice. V celoti je dosegljiv tule.

Glasbeno bistvo Smaal Tokka je, znova, radoživa shizofrenost Nula Kelvina. Toda vse, kar imata skupnega on in ta zasedba, ju po svoje tudi ločuje. Smaal Tokk ima v Nula Kelvinu najbolj pronicljivo sposobni terasasti band vseh slovenskih časov in posreči se mu iz sicer lucidne in produktivne skupine narediti bolj umirjeno, manj zaletavo, vendar nič manj udarno zasedbo. Ob Smaal Tokku je Nula Kelvina manj neposreden band, bolj skuliran, flegmatičen. Sploh Klemen Kotar, ki ga sam raper izpostavi v sklepni Gengsta suiti, se vrhunsko znajde v ozadju kot prepotrebni multiinštrumentalist, ki mu ni treba še v skitih dokazovati, da je multiinštrumentalist.

In še aktualni videospot:

Sindrom druge plošče

V besedah gospoda Jerneja Veneta, ni problema s sindromom druge plate, če je prva bolj švoh. Polstrokovno rečeno, do sindroma drugega albuma pride, ko blazno uspešnem in svežem prvencu (za katerega je ekipa porabila ves mojo in ga še nekaj vzela na kredit) relativno hitro sledi naslednji album, s katerim skupina poskusi vnovčiti nenadno popularnost.

Smo se mu s Smaal Tokkom izognili kot smo se uspeli izogniti nenadni popularnosti? Morda. Več v odličnih recenzijah na naslednjih povezavah:

 

Torej, ko že omenjamo Ramba Amadeusa, morate podobo albuma »Sindrom druge plošče« obvezno preveriti tudi tisti, ki vas privlači brezčasni humor edinstvenega, nepozabnega in genialnega opazovalca kopnenja rumenega snega Franka Zappe. Do bizarnosti ne manjka več mnogo, nemara le še mali odmerek straniščnega humorja. (Aleš Podbrežnik, Rockline)

 

Edini pravi primorski hangsta raper je Smaal Tokk, ki ga igra Marko Bratuš. Ta fiktivni lik na izvrsten pripovedovalsko-glasbeni način secira sebe, predvsem pa svojo okolico in nam vsem ljube Slovence in Slovenke, pa tudi NeSlovence in NeSlovenke in tudi druge, ki so še bolj NeSlovenci in NeSlovenke. Ta fiktivni lik si je omislil tudi (fiktivno) ženo, Radmilo, ki ima na tem, drugem albumu, svojo pesem, ki si jo seveda zasluži. Naslov albuma pa je povzet iz zgodovine sodobne popularne glasbe, ko glasbenik, ki je bil izredno uspešen s prvencem, kar Smaal Tokk seveda ni bil, zlahka zapade v ustvarjalno krizo na drugem albumu, ki je lahko potem povsem zanič, kar se pri Smaal Tokku prav tako ni zgodilo. (Zdenko Matoz, Delo)

SmaalTokk_SindromDrugePlosce.jpg

Profesjonalci

Primorski gengsta raper Smaal Tokk niti jeseni ne počiva. Kako bi počival, ko pa je na svetu toliko stvari, ki ga jezijo. Tokrat se je spopadel z zasebnim storitvenim sektorjem, v katerega spadajo tudi glasbeniki sami, ter posledično s plačnimi nesorazmerji.

Avtorsko se je tokrat izkazal Enos Kugler (pripišem si lahko zgolj mentorstvo s prsti gor ali dol), ki je uspel ob miselnem naporu stvaritve glasbe na tekst enega in edinega odigrati bobne, kitaro, violino in za mojim hrbtom morda še kaj. Pokončni klavir je oddrgnil Marko Boh (strgan s ketne dohtar), vokale poleg Smaala Blažka in Ana, bas in klarinet (Modrijani, čakamo na poziv k sodelovanju) pa yours truly.

En in edini

Kot se to pogosto zgodi v srednjih letih, je tudi Smaal Tokka zadelo spoznanje, da kljub temu, kar mu je govorila mama, vendarle ni ne najboljši ne najlepši … kaj šele edinstven. Novica ga je precej potrla. Pravzaprav ga je tako močno potrla, da se je odločil svet opozoriti na dejstvo, da pogosto obstaja ogromna razlika med tem, kar nam bližnji razlagajo, da smo in tem kar smo v resnici.

Glasbo za Smaal Tokkovo najnovejšo pridigo sta prispevala Enos Kugler in Klemen Kotar, ki pa se od njegovega pridiganja distancirata, saj sta ta šok, kot večina glasbenikov, doživela in preživela že pri šestih letih. Obenem menita, da če je nekaj novica za Smaal Tokka, ni nujno novica tudi za preostanek sveta, česar pa ne bosta povedala Smaal Tokku, saj želita še naprej uspešno sodelovati z njim.

Babice te preimenitne skladbe:

Besedilo: Smaal Tokk
Glasba: Enos Kugler, Klemen Kotar

Ekipa nestalnega imena:

Smaal Tokk: glas
Enos Kugler: bobni, trobenta, orgle, sintetizator zvoka, spremljevalni glas
Klemen Kotar: bas kitara, saksofon
Marko Boh: klaviature (wurlitzer), spremljevalni glas
Ana Šimenc: spremljevalni glas
Blažka Oberstar: spremljevalni glas
 Gregor Zemljič: mastering

Radmila

Za vsakim uspešnim moškim stoji močna ženska, pravijo. Tudi Smaal Tokk ni izjema. Je pa zato eden redkih, ki si upa to tudi javno priznati. Svoji dragi Radmili je tako posvetil pesem, s čimer jo je pospremil na Panteon ženskih imen kot so Anja, Frida, Nicolette, Tamara in še nekatera druga.
Ker pa kot pravi gengsta raper ne podpira pocukranih novodobnih ameriških praznikov, se je odločil iz protesta na Valentinovo izdati skladbo namenjeno za Gregorjevo. Njegov protest podpirata tudi Klemen Kotar in Enos Kugler, ki sta poskrbela za glasbo – s pripisom, da gre lahko po njunem mnenju pesem v eter celo pred Valentinovim in da bo tako protest še vidnejši.